David Vidrih potuje po Peruju in Boliviji

Pred nekaj leti sem si vzel slaba dva meseca časa za ogled dveh izredno zanimivih in lepih držav. Takrat sem se David Vidrih odločil, da je čas, da obiščem Bolivijo in Peru. Moja prva destinacija je bila Bolivija. Moj pristanek in hkrati prvi postanek je bilo glavno mesto Bolivije, La Paz. To je zelo zanimivo mesto, ki naj bi bilo najvišje ležeče glavno mesto na svetu. Njegova nadmorska višina je kar 3600 metrov. Zrak je tukaj kar redek in namučil sem se med sprehajanjem. No, David Vidrih, kako se je možno utruditi med sprehajanjem? To je v bistvu zato, ker je sam center La Paza v kotlini in kamorkoli želiš iti, moraš iti v hrib. Med samim prehajanjem in ogledovanjem mesta sem najraje opazoval pripadnice nežnejšega spola v njihovih tradicionalnih oblačilih. Krila so bogata in košata ter imajo ogromno volančkov. Našim dekletom bi bile prav gotovo smešne. Tukaj sem se počutil dobro in tudi dobrodošlo.

Po preteklih potovanjih po Indiji in podobnih državah, kjer vlada kaos in vsiljivi ljudje, je bil La Paz prav gotovo dobrodošla sprememba. Ljudje tukaj so enostavno prisrčni, prijazni in nevsiljivi. Ja, David Vidrih reče za veliko večino prebivalcev sveta tako, vendar je tukaj v nasprotju z drugimi državami, katere sem obiskal, bilo res spokojno. Bi pa tukaj želel deliti z vami nasvet; noči so izredno hladne, tako da imejte na zalogi topla oblačila. Sobe in hiše so le zelo redko ogrevane. To sem izvedel na krut način.

david vidrih

 

V La Pazu sem se zadržal kar nekaj časa in naredil nekaj zelo lepih izletov. Šel sem v Tiwanaku, ki je izredno pomembno arheološko najdišče s svetovno znanimi sončnimi vrati ter mogočnimi kipi. Ogledal sem si tudi Valle de la Luna, ki je območje, katero ima izgled površine Lune. Ne bi bil David Vidrih, če ne bi malo planinaril in tako sem se odpravil na goro Chacaltaya, ki poleg osupljivih pogledov ponuja tudi zabavo za vso družino. Tukaj je namreč tudi najvišje smučišče na svetu. Tukaj res lahko vidiš svet kot na dlani in občuduješ pogled do jezera Titikaka in mogočne gorske verige. Vsekakor izlet in dogodivščina, ki se je bom David Vidrih spominjal do konca življenja pa je spust po cesti med La Pazom in Coroicom. Ta cesta je bila do pred nekaj leti izredno prometna in tukaj je ogromno vozil padlo v prepad. Cesta namreč nima ograje in meji na navpičen prepad. Zdaj pa je to raj za adrenalinske navdušence in gorske kolesarje. Spust se prične na  4600 metrih, oblečen sem bil v vse kar imam, končal pa sem v džungli, 3000 metrov nižje in v kratkih rokavih. Ponavljam, to je bilo res noro doživetje.

Moj naslednji postanek je bilo mesto Uyuni. Tukaj sem se David Vidrih podal na izlet po največjem slanem jezeru na svetu. Pogledi in razgledi so bili dih jemajoči. Raziskoval sem zalive in lagune, videl ogromno živali in pa tudi gejzirje. Tukaj sem ostal tri dni in užival sem prav vsako minuto. Da sem David Vidrih tudi romantik je znano. Tako je bil moj naslednji postanek Isla del Sol ali prevedeno otok sonca. Tukaj sem si napolnil baterije in se posvetil meditiranju in razmišljanju. Vzel sem si čas za počitek in dolge sprehode po čudovitih plažah. Preden sem se odpravil v Peru pa sem se seveda moral ustaviti še ob jezeru Titicaca. To jezero leži na planoti med Perujem in Bolivijo. Je najvišje ležeče sladko jezero na svetu in tudi največje jezero v Južni Ameriki. Tukaj sem si res vzel čas in naredil izredno lepe fotografije. Narava me je naravnost osupnila. Tako kot narava pa so me presenetili ljudje. Seveda pozitivno. Ne bi bil moj zapis, če ne bi David Vidrih napisal še svoja opažanja o ljudeh.

Na poti sem nekajkrat prespal pri domačinih in tudi priložnost sem imel poizkusiti njihovo hrano. Lagal bi, če bi rekel da sem se do sitega najedel, vendar pa me je vseeno  prijetno presenetila gostoljubnost in nevsiljivost ljudi. Po navadi sem na potovanjih nekakšna atrakcija, včasih sem eden izmed redkih belcev, katere vidijo ljudje ali pa me domačini na potovanjih oblegajo, saj želijo nekaj od mene. Tukaj pa ni bilo nobenih pritiskov, vsiljevanja ali prosjačenja. Ljudje so me lepo sprejeli in v zameno niso želeli ničesar. Nisem se počutil kot atrakcija ampak kot dobrodošel gost. Ljudje tukaj so izredno osredotočeni na tradicijo; tradicionalna oblačila, jedi in običaje. Ena izmed stvari, ki sem jih David Vidrih prinesel iz potovanja po Boliviji je pisana kapica, ki jih nosijo izključno moški. Stran, na katero je čepica nagnjena nakazuje, ali je moški poročen ali še vedno samski. Uganete, na katero stran jo nosi David Vidrih? Kakorkoli že, pot me je iz čudovite Bolivija vodila naprej v Peru. Bolivijo priporočam vsem, ki želite uživati v lepi naravi, neobremenjenosti in prijaznih domačinih. Država je prijazna do vaše denarnice in pustila bo mnogo lepih vtisov.

David Vidrih potuje po Peruju in Boliviji
4.7 (93.33%) 18 votes